MLEČNOKISLINSKA FERMENTACIJA
Najbolj pomembno je vedenje, da ta vložena surova zelenjava, narezana na kocke ali kako drugače, nič ne izgubi, ampak OGROMNO PRIDOBI: BOGASTVO DESNOSUČNIH mlečnih kislin in mlečnokislinskih mikrobov, naravnih probiotikov, ki v našem črevesju delajo red, pobijajo vse škodljive bakterije in podpirajo ravnovesje črevesne flore, pospešujejo prebavo in presnovo v telesu. Bogastvo prebavnih encimov in mnogih vitaminov in mineralov in aminokislin pa omogoča, da iz te vložene zelenjave naše telo lažje vsrka železo, magnezij, kalij, cink in še mnogo drugih koristnih snovi. Fermentacija nevtralizira tudi škodljivo fitinsko iin oksalno kislino. Skratka, ti koristni mikrobi nam veliko bolj pomagajo kot sintetični antibiotik. Saj vemo, da sintetični antibiotiki pobijajo v črevesju vse bakterije, dobre in slabe, zdravniki pa premalo opozarjajo, da kalcij v kislem mleku ali jogurtu - s katerim naj bi okrepili črevesno floro -uničuje delovanje antibiotika. Prav zato je še kako dobrobrodošlo uživanje te fermentirane zelenjave, ki pa atibiotiku ne škodi, ampak že sama deluje kot antibiotik.
Kaj vse lahko fermentiramo?
Poleg zelja in repe še ohrovt, gomolje zelene, rumeno kolerabo, korenček, črno redkev, rdečo peso. Postopek je povsod enak kot pri zelju. Če jih vlagamo v kozarce, pa z njimi ni nobenega dela, le dobro potisnemo, da je čim manj vmesnega prostora, zalijemo s slano vodo - na 1liter vode 2 ravni jušni žlici soli, pomešamo, dodamo še malo poprovih zrn in zalijemo, potisnemo in pokrijemo z zeljnim listom, zataknemo z upognjeno leseno paličico od ražnjičev, da koščki ne plavajo po površini vode. Še bolje se obteži in zatakne s plastičnimi preluknanimi, sterilnimi pokrovčki in potem pokrijemo s kovinskimi pokrovčki.
Naj povem moje izkušnje o tej zadevi, potem, ko sem prebrala ta čudovit Sanjin mail o kisanju. Vsa navdušena od bogastva probiotikov in vseh ostalih čudovitih lastnosti, sem takoj začela z rezanjem zelenjave, ki sem jo imela pri roki (bučke, kumare, paprike, paradižnik, česen, rumeni korenček) na male kocke in sproti napolnila 12 kozarcev, še poper, zalila s slano vodo po navodilu, pokrila z zeljnim listom in fiksirala ob robove s paličico od ražnjev, zaprla s pokrovom in na kuhinjskem pultu pustila, da se kisa. Mehurčke sem 5 dni opazovala, torej se lepo kisa in se res. Danes sem prvi kozarec odprla, ker sem opazila, da je v kozarcih samo še približno pol kozarca zelenjave, ostalo voda, vsa zelenjava,razen korenčka, pa čisto mehka in zelo kisla. Torej, kvaliteta odlična, mehkoba zelenjave pa je pokvarila estetski videz. Reševala sem tako, da sem prav vso zelenjavo stresla na veliko cedilo, spodaj s čisto posodo, pustila, da se odcedi in bilo jo je pol manj. Z žlico sem jo previdno naložila nazaj v kozarce, potlačila in po navodilih zaprla. Pol kozarcev je ostalo praznih, vso tekočino sem pa prelila v sterilne steklenice in bo vsa zadeva služila kot dragocen kis za surovo solato in že popečeno zelenjavo -npr. popečene bučke ali melancane na olivnem olju z malo česna, peteršilja, bučnega olja in 1 žlico tega fermentiranega kisa, ki bo z bogastvom probiotikov pika na i v zimski kulinariki.Ostalo skisano zelenjavo bom pa porabila za enolončnice, ampak takrat, ko bo hrana že na krožniku, zato, da se ne uničijo encimi, vitamini in te dragocene probiotične bakterije.
Zakaj vam vse to pišem?
Zato, da ne boste ponavljali moje napake in fermentirali vse to, kot sem jaz (razen korenčka, pa vso zgoraj opisano zelenjavo - ohrovt, kolerabo itd.). Bučke bolje, da pustimo cele surove, saj zdržijo v hladni kleti celo zimo. Vso ostalo zelenjavo rajši zdušimo na oljčnem olju s čebulo in česnom, pa paprika in paradižnik, vložimo v sterilne kozarce ali v jogurtove kozarčke, pa v skrinjo - za vsestranske potrebe: sataraš z enim jajcem, ali v omake ali k testeninam ali k rižotam, enolončnicam. To je res star preizkušen recept, ki, verjamem, da ga prav vsi delamo za ozimnico. Na žalost pa ta termično obdelan postopek nima nobenih probiotikov, encimov in ne C-vitamina.
Vse napisano iz knjig Sanje Lončar: Ščepec ustvarjajanja in Ščepec rešitve, pa moje lastne izkušnje.
POVEZAVA NA ČLANKE.
Kaj vse lahko fermentiramo?
Poleg zelja in repe še ohrovt, gomolje zelene, rumeno kolerabo, korenček, črno redkev, rdečo peso. Postopek je povsod enak kot pri zelju. Če jih vlagamo v kozarce, pa z njimi ni nobenega dela, le dobro potisnemo, da je čim manj vmesnega prostora, zalijemo s slano vodo - na 1liter vode 2 ravni jušni žlici soli, pomešamo, dodamo še malo poprovih zrn in zalijemo, potisnemo in pokrijemo z zeljnim listom, zataknemo z upognjeno leseno paličico od ražnjičev, da koščki ne plavajo po površini vode. Še bolje se obteži in zatakne s plastičnimi preluknanimi, sterilnimi pokrovčki in potem pokrijemo s kovinskimi pokrovčki.
Naj povem moje izkušnje o tej zadevi, potem, ko sem prebrala ta čudovit Sanjin mail o kisanju. Vsa navdušena od bogastva probiotikov in vseh ostalih čudovitih lastnosti, sem takoj začela z rezanjem zelenjave, ki sem jo imela pri roki (bučke, kumare, paprike, paradižnik, česen, rumeni korenček) na male kocke in sproti napolnila 12 kozarcev, še poper, zalila s slano vodo po navodilu, pokrila z zeljnim listom in fiksirala ob robove s paličico od ražnjev, zaprla s pokrovom in na kuhinjskem pultu pustila, da se kisa. Mehurčke sem 5 dni opazovala, torej se lepo kisa in se res. Danes sem prvi kozarec odprla, ker sem opazila, da je v kozarcih samo še približno pol kozarca zelenjave, ostalo voda, vsa zelenjava,razen korenčka, pa čisto mehka in zelo kisla. Torej, kvaliteta odlična, mehkoba zelenjave pa je pokvarila estetski videz. Reševala sem tako, da sem prav vso zelenjavo stresla na veliko cedilo, spodaj s čisto posodo, pustila, da se odcedi in bilo jo je pol manj. Z žlico sem jo previdno naložila nazaj v kozarce, potlačila in po navodilih zaprla. Pol kozarcev je ostalo praznih, vso tekočino sem pa prelila v sterilne steklenice in bo vsa zadeva služila kot dragocen kis za surovo solato in že popečeno zelenjavo -npr. popečene bučke ali melancane na olivnem olju z malo česna, peteršilja, bučnega olja in 1 žlico tega fermentiranega kisa, ki bo z bogastvom probiotikov pika na i v zimski kulinariki.Ostalo skisano zelenjavo bom pa porabila za enolončnice, ampak takrat, ko bo hrana že na krožniku, zato, da se ne uničijo encimi, vitamini in te dragocene probiotične bakterije.
Zakaj vam vse to pišem?
Zato, da ne boste ponavljali moje napake in fermentirali vse to, kot sem jaz (razen korenčka, pa vso zgoraj opisano zelenjavo - ohrovt, kolerabo itd.). Bučke bolje, da pustimo cele surove, saj zdržijo v hladni kleti celo zimo. Vso ostalo zelenjavo rajši zdušimo na oljčnem olju s čebulo in česnom, pa paprika in paradižnik, vložimo v sterilne kozarce ali v jogurtove kozarčke, pa v skrinjo - za vsestranske potrebe: sataraš z enim jajcem, ali v omake ali k testeninam ali k rižotam, enolončnicam. To je res star preizkušen recept, ki, verjamem, da ga prav vsi delamo za ozimnico. Na žalost pa ta termično obdelan postopek nima nobenih probiotikov, encimov in ne C-vitamina.
Vse napisano iz knjig Sanje Lončar: Ščepec ustvarjajanja in Ščepec rešitve, pa moje lastne izkušnje.
POVEZAVA NA ČLANKE.